MR ledvene hrbtenice (MR (MRI) LS) — kaj pomeni izvid?

Protruzija diskusa (difuzna, široka, fokalna; najpogosteje 2–5 mm)

Ploščica se izboči čez rob vretenca, ovojnica pa ostane cela, podobno kot rahlo napihnjena pnevmatika. »Difuzna« ali »široka« pomeni izbočenje po velikem delu oboda, »fokalna« na enem mestu. Milimetri povedo obseg izbočenja, ne jakosti bolečine.

Ekstruzija, hernija, sekvester

Stopnje istega dogajanja: pri ekstruziji jedro ploščice prodre skozi ovojnico, sekvester je odtrgan košček, ki se je premaknil stran. Zveni hudo, a prav ekstruzije in sekvestri se v mesecih pogosto opazno zmanjšajo, ker jih telo postopoma razgradi.

»Se dotika korenine« / »utesnjuje« / »komprimira korenino L5 levo«

To je najpomembnejši stavek v izvidu. Dotik je najblažji, utesnitev pomeni, da je prostora za živec malo, kompresija pa, da je živec stisnjen ali odmaknjen. Strani (levo ali desno) in koreninsko oznako primerjajte s tem, kje čutite bolečino ali mravljince.

Foraminalna stenoza, zožen recesus lateralis

Foramen je odprtina ob strani, skozi katero korenina zapusti kanal; recesus lateralis je ozek žleb tik pred njo. Radiolog običajno doda »blaga«, »zmerna« ali »izrazita«. Blaga zožitev je pogosto tiha.

Spinalna stenoza, AP premer kanala, hipertrofija rumenih vezi

Zožitev osrednjega kanala, ki jo navadno skupaj naredijo izbočene ploščice, zadebeljeni mali sklepi in zadebeljene rumene vezi (ligamenta flava) na zadnji strani kanala. Značilno se kaže kot bolečina ali težke noge pri hoji, ki popustijo, ko se usedete ali predklonite. Okvirne milimetrske meje so v razlagi zgoraj; odloča opis v zaključku.

Degenerativne spremembe, dehidracija diska, Pfirrmann I–V

Obraba z leti. Izsušena (dehidrirana) ploščica je na T2 temnejša. Pfirrmannova lestvica od I do V opiše, kako izsušena in znižana je ploščica; višja stopnja pomeni bolj obrabljeno ploščico, ne pa nujno več bolečine.

Modic spremembe tip 1, 2, 3

Spremembe v kosti vretenca tik ob obrabljeni ploščici. Tip 1 je z oteklino in je nekoliko pogosteje povezan z bolečino, tip 2 je maščobna preobrazba, tip 3 strjena kost. Tip 1 lahko sčasoma preide v tip 2. Sama oznaka ne dokaže, da je prav to vzrok vaših težav.

Anulusna fisura, HIZ (visokointenzivna cona)

Razpoka v zunanjem obroču ploščice, na T2 vidna kot svetla pikica. Pogosta je tudi pri ljudeh brez bolečin in sama po sebi ne pomeni poškodbe, ki jo je treba popravljati.

Spondilartroza, faseta, sinovialna cista

Obraba malih sklepov na zadnji strani hrbtenice. Ob njih včasih nastane sinovialna cista, mehurček s sklepno tekočino, ki je večinoma nedolžen, redko pa lahko utesni korenino.

Spondilolisteza (Meyerding I–IV), spondiloliza

Spondilolisteza pomeni, da je eno vretence zdrsnilo naprej ali nazaj glede na sosednje; stopnja I je najblažja. Spondiloliza je razpoka v drobnem kostnem mostičku na zadnji strani vretenca, pogosto prisotna že od mladosti. Ali zdrs ob gibanju narašča, se oceni s funkcijskimi rentgenskimi posnetki.

Schmorlov vozlič, hemangiom vretenca, Tarlova cista

Tri pogoste naključne najdbe. Schmorlov vozlič je vtisnjen košček ploščice v telo vretenca, hemangiom je nenevaren skupek žilic v kosti, Tarlova cista je z likvorjem napolnjen mehurček ob korenini v križnici. Večinoma jih radiolog le zapiše.

»Brez znakov za …«, »kanal je široko prost«, »b. p.«

Pomirjujoče fraze: radiolog izrecno zapiše, česa ni videl, na primer pritiska na korenine, zožitve kanala ali znakov za vnetje oziroma zasevke. »B. p.« pomeni brez posebnosti.

Na izvidu piše protruzija 4 mm na L4/L5. Je to veliko?

Samo po sebi ne pove veliko. Izbočenja med 2 in 5 mm so na MR zelo pogosta, tudi pri ljudeh brez bolečin. Pomembnejše je, kje je izbočenje (na sredini širokega kanala ali v ozki odprtini za živec) in ali radiolog zapiše, da se dotika ali utesnjuje korenino. Če tega stavka ni in vas boli le križ brez sevanja v nogo, je najdba pogosto bolj opis obrabe kot vzrok težav. Če pa piše, da utesnjuje korenino na isti strani, kjer vas boli noga, ima najdba večjo težo — to poveže zdravnik s pregledom.

Zakaj imam na novem izvidu drugačne milimetre ali celo drug nivo kot na starem?

Najpogosteje zaradi načina merjenja, ne zaradi spremembe v hrbtenici. Milimetre radiolog meri ročno, razlika enega do dveh milimetrov je običajna. Drug radiolog lahko isto izbočenje imenuje drugače, močnejši aparat pokaže več podrobnosti. Če se je najdba »preselila« z L5/S1 na L4/L5, je pogost vzrok prehodno vretence, ki ga radiologa štejeta različno. Pri hernijah je možno tudi, da se je res zmanjšala. Zato zdravnik primerja slike, ne samo besedil.

Ali bom potreboval operacijo?

Večina ljudi s protruzijo ali hernijo je ne potrebuje. Pri bolečini v križu in išiasu brez izpadov moči je prva pot gibanje, fizioterapija in čas, ponovna ocena pa čez nekaj tednov. O operaciji se navadno razmisli, ko bolečina v nogi kljub zdravljenju traja dlje časa in se slika ujema s pregledom, ali kadar šibkost narašča. Takoj pa, če se pojavijo znaki kavde ekvine (težave z mehurjem ali blatom, odrevenelost med nogami) — takrat pokličite 112 ali pojdite na urgenco, a se ne vozite sami.

Ali se hernija lahko sama zmanjša? Je treba MR ponoviti?

Lahko, in to se zgodi pogosto, zlasti pri večjih ekstruzijah in sekvestrih, ki jih telo v mesecih postopoma razgradi. Bolečina se pogosto umiri še prej, preden se slika spremeni. Kontrolna MR zato ni rutinska: zdravnik jo navadno predlaga, če se težave ne izboljšujejo, se slabšajo ali če se odloča o posegu. Dobro počutje je pomembnejše od lepše slike.

Ali smem s takim izvidom telovaditi, delati in nositi bremena?

Pri večini izvidov z obrabo ali protruzijo je zmerno gibanje priporočljivo, ne škodljivo — hoja, prilagojene vaje, postopno vračanje k običajnim opravilom. Bolečina, ki se ob gibanju nekoliko poveča in potem umiri, sama po sebi ni znak poškodbe. Težja bremena in športi s sunkovitim obračanjem pridejo na vrsto postopno. Kaj je v vašem primeru primerno in kdaj nazaj na delo, se dogovorite z zdravnikom ali fizioterapevtom, ki pozna vaš pregled.

Na izvidu piše hemangiom vretenca ali Tarlova cista. Je to tumor ali rak?

Hemangiom vretenca je nenevaren skupek žilic v kosti in ga ima precej ljudi; ime zveni strašljivo, a ne gre za raka. Tarlova cista je mehurček s tekočino ob korenini v križnici, prav tako pogosta naključna najdba. Radiolog ju večinoma le zapiše in redko predlaga kontrolo. Če bi radiolog sumil na kaj resnejšega, bi to izrecno napisal v zaključek in predlagal dodatno preiskavo.

MR je pokazala skoraj samo obrabo, a me zelo boli. Si izmišljujem?

Ne. Bolečina v križu pogosto izhaja iz mišic, vezi in malih sklepov, česar MR ne zna izmeriti, zato blag izvid ni dokaz, da bolečina ni resnična — je pa dober znak, da ni našla ničesar, kar bi bilo nevarno ali bi zahtevalo poseg. Velja tudi obratno: velika hernija pri nekom skoraj ne boli. Zato zdravnik vedno bere izvid skupaj z vašimi težavami in pregledom ter se o zdravljenju odloči po tem.