Elektromiografija (EMG in ENG) (EMG/ENG) — kaj pomeni izvid?

Distalna latenca (DML, v ms)

Čas od električnega sunka na zapestju ali gležnju do odziva mišice. Podaljšana latenca medianusa (okvirno nad približno 4,2 ms) je klasičen znak stisnjenega živca v zapestnem kanalu. Hladna roka jo lahko umetno podaljša.

Hitrost prevajanja (m/s)

Kako hitro signal potuje po odseku živca. Okvirno: v rokah nad 50 m/s, v nogah nad 40 m/s. Upočasnitev samo na enem odseku (na primer čez komolec) kaže na stisnjenje na tistem mestu, upočasnitev povsod pa na bolj razširjeno okvaro.

Amplituda (mV pri motoričnih, µV pri senzoričnih živcih)

Kako močan je odziv — grobo povedano, koliko živčnih vlaken signal sploh prenese. Znižana amplituda pomeni, da jih deluje manj. Mikrovolti so tisočinke milivolta, zato so senzorične vrednosti videti zelo majhne.

F-val (latenca F-vala)

Odziv, pri katerem signal potuje do hrbtenjače in nazaj. Pove nekaj o najbolj oddaljenem delu živca blizu hrbtenice. Je pomožen podatek in ga zdravnik bere skupaj z ostalimi meritvami.

Spontana aktivnost: fibrilacije in pozitivni ostri valovi (POV)

Drobni električni pojavi v mišici, ki miruje. Pomenijo, da del mišice ni več povezan s svojim živcem (denervacija), in da je proces razmeroma svež oziroma še poteka. Sami po sebi ne povedo vzroka in niso diagnoza.

Potenciali motoričnih enot (PME); kronične nevrogene spremembe

PME so električni odzivi skupin mišičnih vlaken, ki jih poganja ena živčna celica. Ko se živec delno obnovi, prevzamejo preostala vlakna več mišice in PME postanejo večji ter daljši. To nevrolog zapiše kot kronične nevrogene spremembe — znak, da je okvara starejša in da telo že popravlja.

Redek oziroma zmanjšan interferenčni vzorec

Ob močnem napenjanju se vključi manj motoričnih enot, kot bi pričakovali. Lahko je posledica okvare živca, lahko pa tudi tega, da mišice zaradi bolečine niste napeli do konca — zato je pomembno, kaj je še zapisano ob tem.

Demielinizacijska ali aksonska okvara

Dva tipa poškodbe živca. Pri demielinizacijski je prizadeta izolacija okoli kabla, zato se signal upočasni. Pri aksonski so prizadeta sama vlakna, zato pade amplituda. Razlika vpliva na to, kje zdravnik išče vzrok in kakšno okrevanje pričakuje.

Kondukcijski blok

Signal na določenem odseku živca delno ne pride čez — amplituda nad tem mestom je bistveno nižja kot pod njim. Pogosto se vidi pri pritisku na živec na tipičnih mestih, pri komolcu ali pod kolenom.

Polinevropatija (distalna, simetrična, senzorimotorna)

Okvara več živcev hkrati, ki se običajno začne v stopalih in je na obeh straneh podobna. Senzorimotorna pomeni, da sta prizadeta občutek in moč. Najpogostejši vzrok pri nas je sladkorna bolezen, a ne edini.

Sindrom karpalnega kanala — blag, zmeren, hud

Stisnjen n. medianus v zapestju. Blaga oblika pomeni upočasnjeno prevajanje občutka, zmerna da je prizadet tudi motorični del, huda pa da je amplituda močno znižana ali so v palčevi mišici znaki denervacije. Stopnja močno vpliva na nadaljnji načrt.

Lezija n. ulnarisa v predelu komolca; lezija n. peroneusa ob glavici fibule

Okvara ulnarnega živca na komolcu (mravljinci v mezincu in prstancu) oziroma peronealnega živca pod kolenom (težave z dvigovanjem stopala). Obe mesti sta tipični, ker živec tam leži plitvo in ga pritisk ali dolgo križanje nog hitro prizadene.

Radikulopatija L5, S1 ali C6, C7

Okvara živčne korenine ob izstopu iz hrbtenice; oznaka pove višino (L = ledveni del, C = vratni del). Na EMG se pokaže kot denervacija ali nevrogene spremembe v mišicah, ki jih ta korenina oskrbuje.

Miopatski vzorec

PME so majhni in kratki, vključijo pa se hitro. Pove, da je težava verjetneje v mišici sami kot v živcu. Zdravnik ga običajno bere skupaj s krvnimi preiskavami, na primer CK.

»Brez elektrofizioloških znakov okvare« / »izvid v mejah normale«

Na pregledanih živcih in mišicah meritve niso pokazale okvare. To je dober podatek, a pomeni samo to, kar je bilo izmerjeno — ne izključi vseh vzrokov težav (glejte vprašanja spodaj).

EMG je normalen, mene pa še vedno mravljinči in boli. Kako je to mogoče?

Precej pogosto. EMG meri predvsem debela živčna vlakna; tanka vlakna, ki prenašajo bolečino in temperaturo, na njem niso vidna, zato je lahko okvara tankih vlaken pri normalnem EMG. Tudi blago draženje korenine, ki povzroča predvsem bolečino brez izpada moči, pogosto ne pusti merljivih sledi. Če je bil EMG narejen v prvih dveh do treh tednih po začetku težav, znaki okvare morda še niso bili vidni. In včasih so bili pregledani drugi živci, kot jih čutite. Normalen izvid torej ne pomeni, da si težave izmišljujete, ampak da je treba vzrok iskati še drugače.

V izvidu piše »fibrilacije« ali »denervacija«. Ali to pomeni ALS?

Skoraj vedno ne. Fibrilacije in denervacija pomenijo le, da del mišice trenutno ne dobiva signala od svojega živca. Daleč najpogostejši vzroki so stisnjen živec v zapestju ali pri komolcu in utesnjena korenina v hrbtenici — in takrat so znaki omejeni na mišice enega živca ali ene korenine. Na bolezni, kot je ALS, nevrolog pomisli šele ob zelo drugačni sliki: razširjene spremembe v več delih telesa, ki se ne ujemajo z enim živcem, skupaj z značilnimi kliničnimi znaki. Če bi bil tak sum, bi bil v zaključku izrecno zapisan in bi vas napotili naprej. Če vas skrbi, vprašajte zdravnika neposredno — to je povsem legitimno vprašanje.

Zakaj sta dva moja EMG pokazala različne številke?

Ker je meritev občutljiva na marsikaj, kar ni bolezen: temperaturo kože (hladna roka da počasnejše prevajanje), natančno mesto elektrod, oteklino, mazanje kože in različne aparate ter mejne vrednosti v različnih laboratorijih. Majhne razlike so zato pričakovane. Pomembno je, ali se je spremenil zaključek — na primer iz blage v zmerno stopnjo ali iz sveže v starejšo okvaro. Tega zdravnik oceni ob primerjavi celotnih izvidov, ne posamezne številke.

Imam karpalni kanal. Ali bo potrebna operacija?

Odvisno od stopnje in težav. Pri blagi obliki se pogosto najprej poskusi z nočno opornico, ki zapestje drži naravnost, in z manj obremenjevanja, nato se stanje spremlja. O sprostitvi živca se zdravnik z vami običajno pogovori, če je stopnja zmerna ali huda, če palčeva mišica slabi ali se tanjša, ali če težave kljub ukrepom ne popustijo. Med nosečnostjo je karpalni kanal pogost zaradi zadrževanja tekočine in po porodu pogosto sam izzveni, zato se takrat praviloma najprej počaka. Odločitev je skupna in upošteva tudi to, kako vas težave ovirajo pri spanju in delu.

MR kaže hernijo diska, EMG pa je normalen. Komu verjeti?

Obema, ker merita različno stvar. MR pokaže obliko — ali se ploščica izboči in koliko prostora ostane korenini. EMG pokaže delovanje — ali je živec zaradi tega izgubil vlakna. Mnogi ljudje imajo na MR izbočeno ploščico brez kakršnihkoli težav, prav tako lahko korenina boli, ne da bi izgubila vlakna. Normalen EMG ob herniji je pogosto pomirjujoč podatek, da živec trenutno ni trajno prizadet. Kaj od tega razloži vaše težave, oceni zdravnik ob pregledu.

Ali je preiskava boleča in kako se pripravim?

Električni sunki pri ENG so kratki in neprijetni, podobno kot statična elektrika, iglica pri EMG pa ob vbodu in premikanju za trenutek zaboli; večina ljudi preiskavo prenese brez težav. Na dan preiskave kože ne mažite s kremo ali losjonom, oblecite se tako, da roke ali noge lahko razgalite, in pridite ogreti. Povejte osebju, če jemljete zdravila za redčenje krvi ali imate srčni spodbujevalnik — teh zdravil ne opuščajte na svojo pest, nevrolog bo prilagodil preiskavo. Preiskava traja običajno od pol ure do ure.

Se živec lahko popravi? Kdaj je smiselno EMG ponoviti?

Živci se obnavljajo, a počasi — okvirno okoli milimeter na dan, zato okrevanje traja tedne do mesecev, pri dolgih živcih tudi dlje. Kronične nevrogene spremembe na izvidu so pravzaprav znak, da se mišica že ponovno povezuje. Kontrolni EMG zdravnik običajno predlaga po nekaj mesecih, ko je pričakovati spremembo, ali prej, če se moč opazno slabša. Ponavljanje na nekaj tednov praviloma ne prinese novih informacij.