EKG (elektrokardiogram) (EKG) — kaj pomeni izvid?

Sinusni ritem (SR), sinusna bradikardija, sinusna tahikardija

Srce vodi naravni spodbujevalnik (sinusni vozel) in to je želeni ritem. Okvirno je frekvenca v mirovanju 60–100 na minuto; »bradikardija« pomeni pod 60, »tahikardija« nad 100 (to velja za odrasle — pri otrocih je utrip v mirovanju normalno višji in meje intervalov so drugačne, zato otrokov EKG oceni pediater). Oboje je pogosto posledica trenutnega stanja (spanec, kondicija, trema, kava, vročina), ne bolezni.

Sinusna aritmija

Utrip se ob vdihu malo pospeši in ob izdihu upočasni. Pri otrocih in mladih je to običajen, zdrav pojav, ne motnja ritma.

Os (srednji ali intermediarni tip, levi tip / levogram, desni tip / dekstrogram)

Smer, v katero se v povprečju širi električni signal po srcu. Okvirno normalna je med −30° in +90°. Levi odklon je pogost pri starejših, pri večji telesni masi in v nosečnosti, desni pri mladih in vitkih. Sam odklon osi redko kaj pomeni; zdravnik ga poveže z drugimi najdbami.

PQ (PR) interval

Čas, ki ga signal potrebuje od preddvorov do prekatov. Okvirno 120–200 ms (0,12–0,20 s), torej 3 do 5 malih kvadratkov.

AV blok I. stopnje (in višje stopnje)

Pri AV bloku I. stopnje je PQ daljši od okvirno 200 ms (0,20 s), vsak signal pa vseeno pride do prekatov — gre le za zamudo, ne za izpad. Pogost je pri športnikih, starejših in ob nekaterih zdravilih. Pri AV bloku II. stopnje posamezni signali izpadejo: tip Wenckebach (Mobitz I) je lahko pri športnikih ali v spanju nedolžen, a ga zdravnik oceni; tip Mobitz II in AV blok III. stopnje (popolni AV blok) pa sta resni najdbi, ki ju je treba obravnavati še isti dan, če tega zdravnik ob izročitvi izvida ni že storil.

QRS (širina kompleksa)

Čas, v katerem se električni signal razširi po prekatih. Okvirno je pod 110–120 ms (0,11–0,12 s). Širši QRS pomeni, da signal na eni poti potuje po ovinku, najpogosteje zaradi bloka kračnice.

Desnokračni blok (DKB, RBBB), nepopolni DKB

Desna veja prevodnega sistema prevaja počasneje, zato se desni prekat vzdraži z malo zamude. Nepopolni desnokračni blok je zelo pogosta, večinoma nedolžna najdba pri zdravih ljudeh; tudi popolni DKB je pri ljudeh brez težav pogosto le opažanje, ob katerem zdravnik včasih naroči ultrazvok srca.

Levokračni blok (LKB, LBBB), levi anteriorni oziroma sprednji hemiblok (LAHB, LAH)

Zamuda po levi veji prevodnega sistema. Levokračni blok je redko prisoten pri povsem zdravem srcu, zato ob prvi ugotovitvi običajno sledi ultrazvok srca. Hemiblok (na izvidu tudi »levi sprednji hemiblok« ali »LAH«) je zamuda le po delu leve veje in se pogosto kaže kot levi odklon osi.

QT / QTc

QT je čas od začetka vzdraženja do konca obnove prekatov, QTc pa isti čas, preračunan na frekvenco. Okvirno je QTc pod 450 ms pri moških in pod 460 ms pri ženskah; nad 500 ms je izrazito podaljšan in je razlog za pregled še isti dan, če ga zdravnik ob izročitvi izvida ni že obravnaval. Podaljšajo ga lahko nizek kalij ali magnezij in nekatera zdravila, zato zdravnik ob podaljšanem QTc pregleda vaš seznam zdravil.

ST elevacija / ST denivelacija, motnje repolarizacije

Odsek ST je del krivulje med vzdraženjem in obnovo; elevacija pomeni, da je dvignjen, denivelacija (depresija), da je spuščen. Blaga elevacija pri mladih moških je pogosto »zgodnja repolarizacija«, ki je normalna različica. Sveža elevacija ob bolečini v prsih pa je nujna najdba, zaradi katere se EKG tudi snema na urgenci. »Nespecifične spremembe ST-T« pomeni drobne odmike, ki ne kažejo na nič določenega.

Negativni T (inverzija vala T)

Val T je obnova prekatov; negativen pomeni, da je obrnjen navzdol. V odvodih aVR in V1, pogosto tudi v III, je to normalno, pri otrocih in mladostnikih tudi v V1–V3. V drugih odvodih je nespecifična najdba, ki jo zdravnik primerja s starejšim posnetkom.

ES, VES, SVES (ekstrasistole)

Posamezni prezgodnji utripi. SVES nastanejo v preddvorih, VES v prekatih. Pogosti so pri zdravih ljudeh, ob kavi, alkoholu, pomanjkanju spanca ali stresu. Posamezne so večinoma nenevarne; pri pogostih zdravnik preveri elektrolite, ščitnico in morda naroči Holter.

Atrijska fibrilacija (AF, »absolutna aritmija«), atrijska undulacija

Preddvori namesto usklajenih utripov le trepetajo, zato prekati bijejo povsem neredno. Zapis »AF s frekvenco prekatov 110/min« pove, kako hitro so pri tem bili prekati. Pomembna najdba, ker poveča tveganje za strdke in možgansko kap — zdravnik jo vedno obravnava in se odloči o nadaljnjem zdravljenju. Atrijska undulacija je soroden, na EKG bolj pravilen ritem, ki pa prav tako nosi tveganje za strdke, zato jo zdravnik obravnava enako resno.

Q zobec, »st. p. MI« (»st. po MI«, »stanje po AMI«), hipertrofija LV, nizka voltaža

Globok Q zobec lahko kaže na prestani srčni infarkt, a ga oponašata tudi položaj srca in elektrod; »st. p. MI«, »st. po MI« ali »stanje po AMI« pomeni »stanje po (akutnem) infarktu«. »Hipertrofija LV« na EKG je le namig na debelejšo steno levega prekata, ki jo potrdi ali ovrže šele ultrazvok. Nizka voltaža so nizke krivulje, pogoste pri debelejši prsni steni ali večji telesni masi; ker ima lahko tudi druge vzroke (na primer tekočino okoli srca), jo zdravnik poveže z drugimi najdbami in jo včasih preveri z ultrazvokom srca.

Na vrhu traku piše »Abnormal ECG« ali »Borderline ECG«, zdravnik pa pravi, da je v redu. Komu naj verjamem?

Zdravniku. Angleški izpis je samodejna analiza aparata, ki je nastavljena tako, da raje opozori preveč kot premalo. Oznako »abnormal« lahko sproži že nepravilno nameščena elektroda, tresenje mišic, sinusna aritmija ali QTc, izračunan pri hitrem utripu. Zdravnik posnetek pogleda sam in računalniški predlog potrdi ali ovrže.

Piše »nepopolni desnokračni blok«. Ali to pomeni, da je srce blokirano?

Ne. Beseda »blok« tu pomeni le, da signal po desni veji prevodnega sistema potuje malo počasneje. Nepopolni desnokračni blok je zelo pogosta najdba pri zdravih ljudeh, pogosto tudi posledica tega, da sta bili elektrodi V1 in V2 nameščeni previsoko. Pri človeku brez težav običajno ne sproži nobene dodatne obravnave; zdravnik včasih predlaga ultrazvok srca, če ga zmoti še kaj drugega.

Zakaj imam na vsakem EKG malo drugačne številke?

Ker EKG zapiše le deset sekund in je občutljiv na trenutno stanje. Frekvenca je odvisna od tega, ali ste prišli po stopnicah ali ste nervozni; od frekvence je odvisen QTc; os se spreminja z dihanjem in lego; položaj elektrod ni vsakič do milimetra enak. Razlike nekaj utripov ali nekaj deset milisekund so zato običajne. Zdravnika zanima, ali se je pojavilo kaj novega, kar prej ni bilo — ne drobna nihanja številk.

EKG je bil normalen, jaz pa imam občasno razbijanje srca. Kako je to mogoče?

Posnetek ujame le trenutek snemanja. Če razbijanje ali preskoki pridejo nekajkrat na teden, jih kratek zapis v mirovanju skoraj nikoli ne ujame. Zato zdravnik pri takih težavah naroči 24-urni ali večdnevni Holter, pri težavah ob naporu pa obremenitveno testiranje. Pomaga, če si zapisujete, kdaj se težave pojavijo in koliko časa trajajo. Če pa razbijanje pride skupaj s težko sapo, bolečino v prsih ali občutkom, da boste omedleli, takoj pokličite 112.

Ali normalen EKG pomeni, da imam zdrave srčne žile in ne bom dobil infarkta?

Ne povsem. EKG v mirovanju je lahko povsem normalen tudi pri zoženih srčnih žilah, ker se pomanjkanje kisika pokaže šele ob naporu ali med samim napadom. Normalen EKG je dobra novica, ni pa zagotovilo. Zato zdravnik ob sumu na bolezen srčnih žil doda obremenitveno testiranje ali druge preiskave, obenem pa gleda krvni tlak, holesterol, sladkor in kajenje. Bolečina ali tiščanje v prsih, ki traja več kot nekaj minut, je razlog za takojšen klic 112 ne glede na prejšnji normalen EKG.

Na izvidu piše, da je QTc podaljšan. Zakaj me zdravnik sprašuje po zdravilih?

Ker podaljšan QTc lahko povzročijo nekatera zdravila (med njimi nekateri antibiotiki, antidepresivi in zdravila proti slabosti) ter prenizek kalij ali magnezij v krvi. Zdravnik zato pregleda, kaj jemljete, in običajno preveri elektrolite ter posnetek ponovi. Zdravil ne opuščajte sami; o morebitni zamenjavi se odloči zdravnik. Če je QTc nad 500 ms in tega zdravnik ob izročitvi izvida ni že obravnaval, pojdite še isti dan k zdravniku ali v urgentno oziroma dežurno ambulanto; ob omedlevici ali občutku skorajšnje omedlevice takoj pokličite 112.

Kako se pripravim na EKG, da bo posnetek čim bolj natančen?

Na dan snemanja na prsi ne nanašajte kreme ali olja, ker elektrode slabše primejo. Oblecite se tako, da boste zlahka odkrili prsni koš in gležnje. Pred snemanjem nekaj minut mirno sedite, med njim ležite sproščeno, ne govorite in dihajte normalno. Če vas zebe, povejte — drgetanje pokvari zapis. Moškim z gosto poraščenimi prsmi včasih obrijejo manjše predele. S seboj prinesite seznam zdravil in morebitne starejše posnetke.