Audiogram (test sluha) (Audiogram) — kaj pomeni izvid?

dB (decibel) — navpična os

Merilo glasnosti. Na audiogramu je obrnjeno na glavo: bolj ko je točka pri vrhu, tišji zvok še slišite in boljši je sluh. Nižje kot krivulja pade, glasnejši mora biti zvok, da ga ujamete. Predstavljajte si stopnice v klet — vsaka stopnica navzdol pomeni, da mora nekdo govoriti nekoliko glasneje.

Hz (herc) — vodoravna os

Merilo višine tona, ne glasnosti. Levi rob (okoli 250 Hz) so globoki zvoki, kot je brnenje hladilnika ali moški glas; desni rob (okoli 8000 Hz) so visoki zvoki, kot je ptičje petje, šumniki 's' in 'š' ali zvonjenje telefona. Zato je čisto mogoče, da nekoga slišite, a ga ne razumete — visoki toni namreč nosijo razločnost besed.

Zračna prevodnost (znaka O in X)

Meritev prek slušalk: zvok gre po običajni poti — skozi zvokovod, bobnič, koščice srednjega ušesa in naprej v polž (notranje uho). Krogec O običajno označuje desno uho (pogosto rdeče), križec X levo uho (pogosto modro). Ta krivulja pove, kako dobro sliši celotna veriga skupaj.

Kostna prevodnost (znaka < in > ali oglati oklepaji)

Meritev z majhnim vibratorjem na kosti za ušesom. Zvok tako 'preskoči' zvokovod in srednje uho ter gre naravnost v polž — nekako tako, kot slišite svoj glas od znotraj, ko govorite. Ta krivulja pove, kako dobro dela samo notranje uho in slušni živec.

Zračno-kostna razlika (razmik med krivuljama)

Razmik med zračno in kostno krivuljo je za zdravnika najbolj poveden podatek. Če se krivulji prekrivata, ovire na poti ni. Če je kostna krivulja lepo zgoraj, zračna pa precej nižje, nekaj na poti zvok duši — kot bi imeli čez zvočnik pregrnjeno odejo. Razlaga je lahko čisto vsakdanja (ušesno maslo, tekočina za bobničem) ali pa ne — presodi zdravnik.

Prevodna, zaznavna in mešana naglušnost

Trije opisi vzorca na grafu, ne diagnoze. Prevodna (konduktivna) pomeni, da je ovira na poti do notranjega ušesa in je pogosto minljiva ali dobro rešljiva. Zaznavna (senzorinevralna) pomeni, da sta obe krivulji znižani skupaj — težava je v notranjem ušesu ali živcu. Mešana pomeni kombinacijo obojega. Kaj je vzrok, pokažejo šele pregled in pogovor z zdravnikom.

Stopnje naglušnosti (blaga, zmerna, huda …)

Okvirna razvrstitev po tem, koliko dB je potrebnih, da zvok slišite — ustanove se v mejah nekoliko razlikujejo, zato jo berite kot grob okvir, ne kot oceno. Približno: do 20–25 dB velja za normalen sluh, 26–40 dB za blago, 41–55 dB za zmerno, 56–70 dB za zmerno hudo, 71–90 dB za hudo naglušnost, nad 90 dB pa za zelo hudo izgubo sluha. Blago po navadi pomeni, da vam v hrupni gostilni uide kakšna beseda, ne pa da sluha nimate.

PTA (povprečje čistih tonov)

Ena sama številka, ki povzame več meritev v govornem območju v povprečje — nekakšna 'skupna ocena' sluha za tisto uho. Priročna je za primerjavo levega in desnega ušesa ter za spremljanje skozi leta, a pove manj kot celotna krivulja, ker povprečje zabriše, kje točno se sluh izgublja.

Timpanogram (tip A, B, C)

Kratka meritev, ki preveri, kako prožno se premika bobnič — podobno, kot bi s prstom nežno preverili, ali je boben napet ali mlahav. Tip A okvirno pomeni pričakovano gibljivost, tip B slabšo gibljivost (na primer ob tekočini za bobničem), tip C pa nakazuje nižji pritisk v srednjem ušesu, kar se pogosto zgodi ob prehladu ali zamašeni Evstahijevi cevi. Tudi to je opis stanja tistega dne, ne diagnoza.

Ali test sluha boli ali je kakor koli nevaren?

Ne. Med preiskavo samo poslušate tihe piske skozi slušalke in se odzovete, ko jih zaslišite; pri kostni meritvi občutite kvečjemu rahel pritisk in vibriranje za ušesom. Ni sevanja, ni igel, ni posegov, po preiskavi pa lahko takoj nadaljujete z dnevom. Če vam je kateri od zvokov neprijetno glasen, to takoj povejte osebju in glasnost bodo prilagodili.

Zakaj sta na grafu dve krivulji za isto uho?

Ena krivulja prikazuje zračno prevodnost (zvok skozi slušalke po običajni poti) in druga kostno prevodnost (zvok prek vibratorja naravnost v notranje uho). Zdravnika najbolj zanima razmik med njima: če se prekrivata, ovire na poti ni, če pa se razhajata, nekaj zvok na poti duši. Prav ta razmik pomaga ločiti med tem, kaj se dogaja v zunanjem in srednjem ušesu, ter tem, kaj v notranjem — a sklep vedno naredi zdravnik.

Če na izvidu piše 'blaga naglušnost', ali to pomeni, da bom oglušel?

Ne. 'Blaga' je opis meritve tistega dne in v praksi najpogosteje pomeni, da vam v hrupu ali pri tihem govoru kdaj uide kakšna beseda, sicer pa se sporazumevate povsem normalno. Naglušnost tudi ni nujno napredujoča in mnogi imajo isto krivuljo leta in leta. Kaj velja za vas in ali je potrebno spremljanje, se pogovorite s svojim zdravnikom.

Zakaj mi je izvid slabši kot lani, čeprav se počutim enako?

Razlogov je veliko in mnogi so čisto vsakdanji: ušesno maslo, prehlad ali tekočina za bobničem, utrujenost, hrup v prostoru med testom, ali preprosto dan, ko ste bili manj zbrani in ste se na tihe piske odzvali počasneje. Zato meritve pogosto ponovijo čez nekaj tednov, preden karkoli sklepajo. Če je razlika velika ali je nastala nenadoma, se čim prej oglasite pri zdravniku.